Metode: Analiza je bila opravljena med zdravniki iz univerzitetnih bolnišnic, ki so poročali o nedavnih samomorilnih mislih in/ali drugih znakih trenutnega psihičnega zdravja. Ti zdravniki v stiski so bili podskupina (42,7 %) iz presečne študije faze I HOUPE (Health and Organization among University Hospital Physicians in Europe): V tej skupini je bilo 366 bolnikov iz Švedske in 150 bolnikov iz Italije. Spremenljivka rezultata je bila iskanje strokovne pomoči zaradi depresije ali izgorelosti. Izvedena je bila večkratna logistična regresija s socialnodemografskimi dejavniki kot kovariatami. REZULTATI: Skupaj 404 (78,3 %) zdravnikov v stiski ni nikoli poiskalo strokovne pomoči zaradi depresije/izgorelosti. Najmanj verjetno je, da so pomoč poiskali zdravniki, ki so trenutno sodelovali v medicinskih raziskavah, imeli nočno dežurstvo, bili specialisti kirurgije, moški ali Italijani. Zdravniki, ki so se soočali z nadlegovanjem na delovnem mestu ali ki so se sami diagnosticirali in zdravili, so pogosteje iskali pomoč. ZAKLJUČEK: Zelo malo zdravnikov iz univerzitetnih bolnišnic z znaki psihološke stiske je poiskalo pomoč pri strokovnjaku za duševno zdravje. To ima posledice za zdravnike same ter za oskrbo bolnikov, klinične raziskave in izobraževanje bodočih zdravnikov. V zvezi z iskanjem pomoči med temi zdravniki v stiski je treba opraviti več študij, po možnosti intervencijskih.
Več o tem preberite TUKAJ.