Za oceno poklicnega stresa je bila uporabljena turška različica “švedskega vprašalnika o povpraševanju, nadzoru in podpori”. Povprečna starost udeležencev je bila 37,45 +/- 9,11 leta, 28,3 % oseb je bilo ženskega spola. Ugotovljeno je bilo, da so povprečne vrednosti delovne obremenitve, nadzora nad delom, spretnosti, svobode odločanja in socialne podpore s standardnimi odkloni 9,42 +/- 1,86, 10,27 +/- 2,72, 7,06 +/- 1,78, 3,21 +/- 1,64 in 11,26 +/- 3,94. Ugotovljeno je bilo, da je 92 oseb delalo v javnih ustanovah, 131 oseb pa v zasebnem sektorju. Ravni svobode odločanja in socialne podpore pri kirurgih, zaposlenih v javnih ustanovah, so bile statistično značilno nižje kot pri njihovih kolegih v zasebnem sektorju. Med obema skupinama ni bilo statistično značilnih razlik v delovni obremenitvi, nadzoru nad delom in uporabi veščin. Med udeleženci jih je 54,3 % poročalo, da so imeli prometno nesrečo, 19,3 % jih je poročalo, da so imeli nesrečo v zadnjem enem letu, 9,9 % pa, da so imeli nesrečo med obiskom pacienta. Večina turških veterinarskih kirurgov v naši študijski skupini je poročala, da so doživeli poklicni stres. Poklicni stres in z njim povezani dejavniki v delovnem okolju lahko negativno vplivajo na zdravje pri delu, saj povzročajo telesne, duševne in socialne težave. Več si preberite TUKAJ.
Poklicni stres in dejavniki tveganja pri veterinarskih kirurgih
Namen te študije je bil raziskati poklicni stres in dejavnike tveganja med veterinarji. Ta presečna študija je bila izvedena leta 2012 s pomočjo spletne ankete. Predstavljeni so podatki 223 posameznikov, ki so se odzvali na anketo.