Za oceno poklicnega stresa je bila uporabljena turška različica “švedskega vprašalnika o povpraševanju, nadzoru in podpori”. Povprečna starost udeležencev je bila 37,45 +/- 9,11 leta, 28,3 % oseb je bilo ženskega spola. Ugotovljeno je bilo, da so povprečne vrednosti delovne obremenitve, nadzora nad delom, spretnosti, svobode odločanja in socialne podpore s standardnimi odkloni 9,42 +/- 1,86, 10,27 +/- 2,72, 7,06 +/- 1,78, 3,21 +/- 1,64 in 11,26 +/- 3,94. Ugotovljeno je bilo, da je 92 oseb delalo v javnih ustanovah, 131 oseb pa v zasebnem sektorju. Ravni svobode odločanja in socialne podpore pri kirurgih, zaposlenih v javnih ustanovah, so bile statistično značilno nižje kot pri njihovih kolegih v zasebnem sektorju. Med obema skupinama ni bilo statistično značilnih razlik v delovni obremenitvi, nadzoru nad delom in uporabi veščin. Med udeleženci jih je 54,3 % poročalo, da so imeli prometno nesrečo, 19,3 % jih je poročalo, da so imeli nesrečo v zadnjem enem letu, 9,9 % pa, da so imeli nesrečo med obiskom pacienta. Večina turških veterinarskih kirurgov v naši študijski skupini je poročala, da so doživeli poklicni stres. Poklicni stres in z njim povezani dejavniki v delovnem okolju lahko negativno vplivajo na zdravje pri delu, saj povzročajo telesne, duševne in socialne težave. Več si preberite TUKAJ.
Soočanje s stresnimi dejavniki, povezanimi z delom
Poklicni stres in dejavniki tveganja pri veterinarskih kirurgih
Namen te študije je bil raziskati poklicni stres in dejavnike tveganja med veterinarji. Ta presečna študija je bila izvedena leta 2012 s pomočjo spletne ankete. Predstavljeni so podatki 223 posameznikov, ki so se odzvali na anketo.
