CILJ
Oceniti razširjenost zaznanega stresa, izgorelosti, depresije, anksioznosti, utrujenosti zaradi sočutja, zadovoljstva zaradi sočutja, odpornosti in samomorilnih misli med kanadskimi veterinarji ter rezultate primerjati z rezultati za druge populacije.
VZOREC
1.403 veterinarji po vsej Kanadi.
POSTOPKI
Študija je bila presečna spletna anketa. Vprašalnik je vključeval potrjene psihometrične instrumente za merjenje zaznanega stresa, izgorelosti, depresije, tesnobe, utrujenosti zaradi sočutja in odpornosti ter vprašanja v zvezi s samomorilnimi mislimi. Povprečja in relativni deleži v kategorijah resnosti so bili primerjani med spoloma ter z normativnimi podatki za splošno populacijo in rezultati za veterinarje v Združenem kraljestvu.
REZULTATI
Anketo je izpolnilo približno 10 % kanadskih veterinarjev (n = 1 403). V primerjavi s splošno populacijo so imeli udeleženci raziskave bistveno višje povprečne ocene za podskale izgorelosti in utrujenosti zaradi sočutja, anksioznosti in depresije ter bistveno nižje povprečne ocene za odpornost. Ženske so imele v primerjavi z moškimi bistveno višje povprečne ocene za zaznani stres, čustveno izčrpanost, izgorelost, sekundarni travmatični stres, anksioznost in depresijo ter bistveno nižjo povprečno odpornost. Udeleženci so imeli tudi višje povprečne ocene za anksioznost in depresijo v primerjavi z rezultati za veterinarje v Združenem kraljestvu. Dvanajstmesečna prevalenca samomorilnih misli je bila pri udeležencih 26,2 %, kar je bilo bistveno več od ocenjene prevalence za splošno mednarodno populacijo (2,1 % do 10,0 %).
ZAKLJUČKI IN KLINIČNI POMEN
Rezultati so pokazali, da je duševno zdravje kanadskih veterinarjev v primerjavi z duševnim zdravjem splošne populacije slabo. Ti rezultati bi morali služiti kot poziv k ukrepanju za orodja in izobraževalne programe, usmerjene v podporo duševnemu zdravju veterinarjev v Kanadi, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti različnim potrebam obeh spolov.
