Sodelovalo je 860 veterinarjev (73 odstotkov žensk). Stopnje izčrpanosti, cinizma in delovne zavzetosti so bile v primerjavi z normativno skupino (naključni vzorec nizozemske delovne populacije) bistveno nižje. Veterinarji moški so bili manj izčrpani in bolj zavzeti kot veterinarke. Izčrpanost se je z leti zmanjševala. Delovne zahteve, ki so bile pozitivno povezane z izčrpanostjo, so bile motnje med delom in domom ter delovna obremenitev. Delovni viri, ki so bili pozitivno povezani z zavzetostjo pri delu, so bili priložnosti za poklicni razvoj in diskrecija pri spretnostih (tj. možnost uporabe in razvijanja spretnosti na delovnem mestu. Osebni viri so pojasnili več razlik v delovni zavzetosti veterinarjev in veterinark (31 in 42 odstotkov) kot razlik v izčrpanosti (19 in 21 odstotkov) in cinizmu (19 in 10 odstotkov). Osebni viri, pozitivno povezani z delovno zavzetostjo, so bili samoučinkovitost in proaktivno vedenje. Analiza relativne pomembnosti je pokazala razlike med moškimi in ženskami v pomembnosti različnih delovnih zahtev, delovnih virov in osebnih virov pri pojasnjevanju izgorelosti in zavzetosti pri mladih veterinarskih strokovnjakih.
Več o tem preberite TUKAJ.
