Resources

Namen evropske ankete o zdravju (EHIS) je na usklajeni podlagi in z visoko stopnjo primerljivosti med državami članicami meriti zdravstveno stanje (vključno z invalidnostjo), dejavnike zdravja (življenjski slog) državljanov EU ter uporabo zdravstvenih storitev in omejitve pri dostopu do njih. Raziskava na splošno zajema prebivalstvo, staro 15 let ali več, ki živi v zasebnih gospodinjstvih na ozemlju države. EHIS je bil razvit med letoma 2003 in 2006. Sestavljena je iz štirih modulov o zdravstvenem stanju, determinantah zdravja, zdravstvenem varstvu in spremenljivkah ozadja (socialnodemografske značilnosti prebivalstva). Vsi kazalniki so izraženi v odstotkih v populaciji, statistični podatki pa so razčlenjeni po starosti in spolu, načrtovana pa je tudi uporaba ene druge dimenzije, kot so stopnja izobrazbe, skupina dohodkovnih kvintilov, stopnja urbanizacije, država rojstva, država državljanstva, omejitev dejavnosti.

Poklicni stres, povezan z živalmi, in utrujenost zaradi sočutja sta pomembni vprašanji, saj lahko negativno vplivata na duševno počutje, produktivnost in moralo zaposlenih. Učinki teh stanj so opazni in se jih zaposleni v poklicih, povezanih z živalmi, vse bolj zavedajo.

Raziskati povezanost demografskih dejavnikov, poklicnih dejavnikov in dejavnikov življenjskega sloga s prožnostjo ter povezanost prožnosti z rezultati duševnega zdravja pri 1 130 veterinarjih v klinični praksi v Kanadi.

Nedavni trendi na področju merjenja blaginje so dvignili znanstvene standarde in strogost pristopov za nacionalne in mednarodne primerjave blaginje. Ena od glavnih tem je premik k večdimenzionalnim pristopom namesto zanašanja na tradicionalne meritve, kot so posamezne mere (npr. sreča, zadovoljstvo z življenjem) ali ekonomski približki (npr. BDP).

Indeks boljšega življenja, ki ga je OECD uvedel leta 2011 in je eden od najvplivnejših meril večdimenzionalne blaginje, vsebuje podroben pregled socialnih, gospodarskih in okoljskih dosežkov različnih držav. Od njegove uvedbe je bilo na podlagi teh podatkov predlaganih ustrezno število empiričnih študij, vendar vloga, ki jo ima razdalja med družbenimi prednostnimi nalogami in uspešnostjo na ravni države pri indeksu boljšega življenja in večdimenzionalni blaginji, ostaja neraziskana.

Ugotovitve v tem poročilu temeljijo na podatkih, zbranih v zadnji raziskavi VetsSurvey, in so dopolnjene z ustreznimi podatki iz prejšnjih let.

V tem prispevku so na treh vzorcih, dveh študentov in enem udeležencu programa za opuščanje kajenja v skupnosti, predstavljeni dokazi o zanesljivosti in veljavnosti instrumenta s 14 postavkami, lestvice zaznanega stresa (PSS), ki je bil zasnovan za merjenje stopnje, do katere so situacije v življenju ocenjene kot stresne.